Simptomi Napada Panike. Kaj Storiti Z Napadi Panike?

2024 Avtor: Harry Day | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2023-12-17 15:53

Kaj je napad panike in panike?

Beseda "panika" izvira iz imena starogrškega boga Pana. Po mitih je nepričakovan Panin pojav povzročil takšno grozo, da je moški "brezglavo" odhitel bežati, ne da bi naredil cesto, ne da bi se zavedal, da bi mu sam let lahko grozil s smrtjo. Koncepti nenadnosti in nepričakovanosti začetka napada so morda temeljnega pomena za razumevanje izvora (patogeneze) napada panike. Sigmund Freud je konec prejšnjega stoletja opisal "anksiozne napade", pri katerih nenadno tesnobo niso sprožile nobene ideje, spremljale pa so jih tudi motnje dihanja, srčne aktivnosti in drugih telesnih funkcij. Podobna stanja je Freud opisal z izrazom "anksiozna nevroza" ali "anksiozna nevroza".

Napad panike (PA) je pogosta anksiozna motnja, pri kateri nastopi nenaden napad hudega strahu ali groze (napad panike), ki ga spremljajo fizični simptomi, kot so težko dihanje, omotica, palpitacije, bolečine v prsih, mravljinčenje (predvsem v okončinah), tresenje, znojenje in občutek neresničnosti dogajanja.

Domači zdravniki že dolgo uporabljajo in zdaj uporabljajo izraze "vegetativna kriza", "simpatoadrenalna kriza", "kardionevroza", "VVD (vegetativna vaskularna distonija) s kriznim potekom", "NCD - nevrocirkulacijska distonija", ki odraža ideje o motnjah avtonomni živčni sistem.

Izraza "napad panike" in "panična motnja" po vsem svetu priznava klasifikacija Ameriškega psihiatričnega združenja. Člani tega združenja so leta 1980 predlagali novo smernico za diagnozo duševne bolezni-DSM-III-R, ki je temeljila na posebnih, predvsem fenomenoloških merilih.

Kako se diagnosticira napad panike?

Za napad panike je značilen napad strahu, panike ali tesnobe in / ali občutek notranje napetosti v kombinaciji s 4 ali več simptomi:

• Utrip, palpitacije, hiter utrip.
• Potenje.
• Mrzlica, tresenje, občutek notranjega trepetanja.
• Občutek pomanjkanja zraka, zasoplost.
• Zadušitev ali zasoplost.
• Bolečina ali nelagodje na levi strani prsnega koša.
• Slabost ali nelagodje v trebuhu.
• Občutek omotice, nestabilnosti, omotice ali omotičnosti.
• Občutek derealizacije, depersonalizacije.
• Strah, da bi ponoreli ali naredili nekontrolirano dejanje.
• Strah pred smrtjo.
• Občutek odrevenelosti ali mravljinčenja (parestezija) v okončinah.
• Občutek vročine ali hladnih valov, ki prehajajo skozi telo.

Obstajajo tudi drugi simptomi, kot so: bolečine v trebuhu, razdraženo blato, povečano uriniranje, občutek grudice v grlu, motnje hoje, poslabšanje vida ali sluha, krči v rokah ali nogah in motnje gibanja. Pojav paničnega napada ni posledica neposrednega fiziološkega učinka katere koli snovi (na primer odvisnosti od drog ali jemanja zdravil) ali somatskih bolezni (na primer tirotoksikoze).

Misli, ki spremljajo PA: "Izgubljam nadzor," "Ponorel sem", "Začenjam srčni infarkt", "Umirem", "Zdaj se mi bo zgodilo nekaj neprijetnega in ne bodo mogli obdržati nekaterih fizioloških funkcij ".

Med napadom vedno obstaja močna tesnoba, katere intenzivnost se lahko razlikuje od izrazitega stanja panike do občutka notranje napetosti. V zadnjem primeru, ko pride do izraza vegetativna (somatska) komponenta, govorijo o "nezavarovalnem" napadu panike ali "paniki brez panike". Napadi običajno trajajo le nekaj minut in redko trajajo več kot eno uro. Pogostost napadov je od nekaj na dan do 1-2 krat na mesec. Večina ljudi govori o napadih presenečenja (torej ničesar ni napovedovalo). Vendar opažanja omogočajo, da skupaj z nepričakovanimi napadi prepoznamo napade, ki se pojavijo v kateri koli "grozeči" situaciji.

Takšna situacija je lahko potovanje v prometu, bivanje v gneči ali zaprtem prostoru, odhod iz lastnega stanovanja itd. Oseba, ki se prvič sreča s tem stanjem, je zelo prestrašena, začne razmišljati o kakršni koli resni bolezni srca, endokrinega ali živčnega sistema, težavah s prebavo, lahko pokliče rešilca. Začne obiskovati zdravnike, da ugotovi možne vzroke za "epileptične napade". Ljudje mislijo, da so to manifestacije bolezni, in poiščejo nasvet različnih specialistov (terapevtov, kardiologov, nevropatologov, gastroenterologov, endokrinologov), opravijo diagnostiko in lahko sklepajo, da imajo nekakšno kompleksno, edinstveno bolezen.

Takšne napačne predstave osebe o bistvu bolezni lahko privedejo do tako imenovanega hipohondričnega sindroma, tj. do obsodbe v prisotnosti hude bolezni, ki vodi v poslabšanje stanja in poslabša potek bolezni. Zdravniki praviloma ne najdejo nič resnega, v najboljšem primeru lahko priporočijo obisk pri psihoterapevtu ali pa začnejo zdraviti namišljene bolezni (na primer vegetativno-vaskularno distonijo), včasih pa le skomignejo z rameni in dajo "banalno" nasvet, da spremenite svoj življenjski slog, več počivate, več ste na ulici, se ukvarjate s športom, ne bodite nervozni, pijte pomirjujoče vitamine.

Žal pa zadeva ni omejena le na napade … Prvi napadi pustijo v spominu osebe neizbrisen pečat, kar vodi v pojav anksioznega sindroma "čakanja" na napad, kar posledično okrepi ponovitev napadov. Ponavljanje napadov v podobnih situacijah (potovanje v prometu, biti v gneči itd.) Prispeva k oblikovanju izogibanja, tj. človek se izogiba krajem in situacijam, ki so zanj potencialno nevarne. Strah, da se lahko napad zgodi na določenem mestu (situaciji) in izogibanje takemu kraju (situaciji), se imenuje agorafobija. Rast simptomov agorafobije vodi v socialno neprilagojenost osebe. Zaradi napadov strahu oseba ne more zapustiti hiše ali ostati sama, obsoditi se na hišni pripor in s tem postati breme za ljubljene. Tem simptomom se lahko pridruži tudi reaktivna depresija, še posebej, če človek dolgo ne more razumeti, kaj se mu dogaja, ne najde pomoči, podpore, ne dobi olajšave. Glavni načini zdravljenja paničnih napadov sta psihoterapija in psihofarmakologija. Z vidika psihoterapije za glavni vzrok panične motnje veljajo potlačeni psihološki konflikti, ki ne najdejo izhoda, jih človek zaradi različnih razlogov ne more spoznati in sprejeti. S pomočjo psihoterapevta lahko razumete psihološki problem, vidite načine za njegovo reševanje, razrešite psihološki konflikt. V MKB-10 se panična motnja nahaja v razredu duševnih in vedenjskih motenj in ima kodo F41.0. Napadi panike so pogostejši v času stresa.

Kako si pomagati, če se je začel napad panike

Med napadom osebo prevzame strah pred smrtjo ali strah, da bo ponorel in storil nenadzorovana dejanja in dejanja. Telo se na paniko odzove s stresnimi simptomi, vključno s hitrim bitjem srca in dihanjem, pretokom krvi, šibkostjo in omotico. 10 pravil za boj proti napadom panike

1. Zapomni si to občutek tesnobe je pretirana normalna reakcija Vaše telo naj bo pod stresom. Zabeležite si take misli (ali jih zapišite na kos papirja in jih nosite s seboj) in jih ponovite "Nihče ne umre zaradi napada panike", "V redu sem, to je samo napad panike. Vem, da to ni srčni napad in nisem v nevarnosti smrti ali norosti. Hitro se bo končalo."
2. To stanje vam ne škoduje ali resno ali trajno poslabša vašega zdravstvenega stanja. Zabeležite si take misli (ali jih zapišite na kos papirja in jih nosite s seboj) in jih ponovite "Nihče ne umre zaradi napada panike", "V redu sem, to je samo napad panike. Vem, da to ni srčni napad in nisem v nevarnosti smrti ali norosti. Hitro se bo končalo."
3. Opazujte, kaj se dogaja v vašem telesu. Ostani tukaj in zdaj. Ne razmišljajte o tem, kaj se bo zgodilo, to vam ne bo pomagalo. Pomembno je, kaj se trenutno dogaja. Razmislite tukaj in zdaj.
4. Sprejmite svoje občutke, pustite, da tečejo skozi vas val, zato hitreje odidejo.
5. Nadzirajte stopnjo tesnobe. Predstavljajte si lestvico od 0 do 10 in opazujte, kako se vaša tesnoba zmanjšuje.
6. Počasi in globoko vdihnite in izdihnite. V stresni situaciji dihanje osebe postane plitvo, vdihi pa kratki, pogosti, plitki, kar vodi v hiperventilacijo pljuč. To lahko najprej povzroči nastanek panike. Morate biti pozorni na svoje dihanje in ga nadzorovati. Začnemo globoko dihati »vdih-izdih« na način, da dosežemo pomirjujoč učinek, in sicer vdihnemo krajše, izdihnemo dlje in po njem naredimo pavzo. Po mnenju fiziologov je "vdihavanje povezano z vzbujanjem živčnega sistema, izdih pa z njegovo inhibicijo." Nato izdih podaljšamo, dokler ne postane dvakrat daljši od vdihavanja, nato pa podaljšamo premor.
7. Ostanite v položaju, ko so se simptomi začeli (10 minut), sicer se boste v prihodnje težje spopadli s simptomi.
8. Namerno sprostite napete mišice. Občutite sprostitev.
9. Osredotočite se na to, kar ste počeli pred napadom.

Psihoterapija

Simptomi PA se lahko sprožijo v obdobjih stresa. Če se okoli vas ne dogaja nič groznega in nenadoma začnete doživljati fiziološke simptome, ki jih misli še stopnjujejo, potem so to simptomi preteklega neživečega strahu. Če želite te simptome resno odložiti in zmanjšati, boste seveda morali opraviti poglobljeno psihoterapijo.