Čakanje Na Stranko

Video: Čakanje Na Stranko

Video: Čakanje Na Stranko
Video: Разросшийся Гипонихий. Провожу Эксперимент. Рисую флористику.Педикюр. 2024, Maj
Čakanje Na Stranko
Čakanje Na Stranko
Anonim

Čakanje na stranko.

Kako najti stranke? To vprašanje tako ali drugače živi s psihologom vse življenje, ker je del psihologa samega, ne glede na to, ali pripada eni ali drugi smeri analize ali terapije. To vprašanje vidim kot nekakšen obstoj samega psihologa v obliki spoznanja njegovega nezavednega, tj. kot takšno vprašanje "kako najti stranke?" po mojem razumevanju ne obstaja, obstaja le določena psihološka resničnost psihologa, ki daje ton njegovim zunanjim manifestacijam.

Nenavadno je, da je uporaba oglaševanja in kakršne koli druge »promocije« v tem primeru tudi uresničevanje njihovih nezavednih želja, o katerih v večini primerov sam psiholog malo ve. Ali je človekova duša predmet pogajanj ali trženja?

Ali je mogoče iskati svobodno voljo posameznika, namenjeno "predaji v skrbne roke", in je potem to "iskanje" nekaj povsem drugega od tistega, kar je uradno razglašeno? Mislim, da ja. Ali je mogoče ciljati na skupino "želenih" strank in kaj potem loči psihologa od njega samega tako, da v svoji duši potegne te trende? Če začrtamo ciljno skupino potencialnih strank, psiholog izgubi večino vizije psihe kot kolektivnega pojava in izgubi sposobnost videti sebe, kar je očitno za mnoge psihologe nezavedno cilj, sicer bodo najti »drugi« in vsa dela pri ustvarjanju lastnih oseb bodo šla v prah. Seveda tukaj posplošujem in želim le izpostaviti težnjo, po kateri psihološki lastni nezavedni motivi prevzamejo obliko iskalnikovega polja, v katerem igra svoje osebne drame in izkušnje, v resnici pa to nima nobene zveze z želeno stranko ….

Vsi ti pojavi, kot so: oglaševanje, transparenti, plakati, oglaševanje na družbenih omrežjih, korupcijske sheme v bolnišnicah itd. Itd., Seveda je vse to kul, vendar tu ne gre za psihologijo. Čeprav je seveda del "mrtvih" v živem telesu psihologa, sicer ne bo mogel videti te zelo mrtve stvari pri klientu. Vse, kar opisujem, je del dela psihologa, to ni dobro in ni slabo, samo je, in ne gre za stranke, tu gre za nas same, za psihologa, ki v sebi išče nekaj nerazumljivega in počne ne vem za to. No, ne ve, seveda ve, samo noče priznati, da je to živo in resnično zase. Vsekakor bo stranka prišla k "svojemu" psihologu, od prvega ali od desetega, to je individualno, pomembno je, da je iskanje psihologa relevantno samo zanj, stranka pa se na primer odzove do oglaševanja, še vedno išče nekaj svojega, in če gre za dve enaki patologiji, zakaj ne bi, ker imata potem oboje možnost za ozdravitev. Po drugi strani pa lahko psiholog utopi svojo bolečino pri delu ali obratno, se preseče z brezposelnostjo in preveri, ali ste še živi ali ne. Nenavadno, a oba pola stanja psihologa igrata svojo vlogo, saj najverjetneje nekdo potrebuje ravno tako izgorelega pri delu in neuporabnega (torej varnega) psihologa, ki je lahko samo zraven in s celotno podobo dokaže stranki, da načeloma je z njim vse v redu, na drugem koncu hodnika je preobčutljiv goli živec psihologa brez strank, ki se očitno takoj odzove in s tem pritegne posebno občinstvo. In to je v redu. Odgovoriti na vprašanje "kako najti stranke" pomeni, da se tu ne prepoznate in se zdaj mimo ogledala.

Priporočena: