Wilhelm Reich: Kako Se Potlačena čustva V Mišicah Shranijo Kot Napetost

Kazalo:

Video: Wilhelm Reich: Kako Se Potlačena čustva V Mišicah Shranijo Kot Napetost

Video: Wilhelm Reich: Kako Se Potlačena čustva V Mišicah Shranijo Kot Napetost
Video: Umetnost sedenja: kako se sprostiti med sedenjem 2024, Maj
Wilhelm Reich: Kako Se Potlačena čustva V Mišicah Shranijo Kot Napetost
Wilhelm Reich: Kako Se Potlačena čustva V Mišicah Shranijo Kot Napetost
Anonim

Wilhelma Reicha - izjemen avstrijski psihoanalitik in mislec, ustanovitelj telesno usmerjene psihoterapije. Reich uvaja koncept "oklepa" značaja, ki se kaže na vseh ravneh človeškega vedenja: v govoru, kretnjah, držah, telesnih navadah, izrazih obraza, vedenjskih stereotipih, načinih komunikacije itd. "Oklep" blokira tesnobo in energijo, ki ni našla izhoda, cena tega je osiromašenje posameznika, izguba naravne čustvenosti, nezmožnost uživanja v življenju in delu.

Za sprostitev oklepa je Reich razvil številne posebne tehnike, med drugim: neposredno manipulacijo telesa; delo za posnemanje in izzivanje čustvenih stanj; izvajanje posebnih gibov in telesnih vaj; delo na sproščanju zvoka v primeru čustvenega stresa.

Kondicioniranje v zgodnjem otroštvu (čustveno in psihološko kondicioniranje)

Poskusi ustavitve energije se pojavljajo v povezavi z našim pogojem v zgodnjem otroštvu in v povezavi z naravno in inteligentno potrebo vsakega organizma, da ohrani svoje življenje. Otrok, ki odrašča v domu, kjer izražanja jeze preprosto ne prenašajo ali jim dovolijo, se nauči ne izražati jeze, da bi si pridobil naklonjenost svojih staršev. Z blokiranjem občutka in zadrževanjem energije otrok postopoma postane energičen in čustveni hrom.

Vsakič, ko je ta otrok jezen, ga lahko zaklenejo v svojo sobo, ga pretepejo, kričijo ali pa ga starši ustno ponižajo, zato ljubezen staršev, ki jo potrebuje, izgine. Hitro spozna, da mora, če želi njihovo ljubezen in naklonjenost, najti način, da se ne razjezi ali vsaj ne pokaže tega občutka. Postane tog, napet in nenaraven.

Starši, ki neprestano prisegajo, ali starš, ki pretepa ali nenehno ustrahuje otroka, v njem ustvarijo kombinacijo strahu in krivde, ki lahko obstaja celo življenje. Tak otrok bo večino časa neizogibno v strahu ali celo grozi. Strah ustvarja neverjeten stres, tako psihološki kot fiziološki, in postane popolnoma nemogoče živeti in čutiti takšen strah in stres. Otrok mora poiskati načine, kako blokirati doživljanje takšnih občutkov, da bi lahko obstojal, hkrati pa ohranil relativno zdravo psiho.

Enako se zgodi z otrokom, ki je nenehno izpostavljen situacijam, ki ga psihično ali fizično bolijo. Najde načine, kako ubiti svoja čustva, da ne čuti te bolečine.

Ne samo negativna čustva so nesprejemljiva. Otroci skačejo in tečejo ter ustvarjajo veliko hrupa, kar je naraven odziv na živahnost in užitek, ki ga čutijo v svojem telesu in vsem svojem bitju.

Otrokom se vedno reče, naj se umirijo, naj bodo tiho, naj mirno sedijo ali naj na drug način zadržijo ta prekipevajoči tok veselja in navdušenja. Najdejo način za zmanjšanje telesnih občutkov tako, da zadržijo dih in napnejo telo, da ne bi bili vzrok za vznemirjena čustva staršev, učiteljev in drugih iz depresivne družbe, v kateri živijo.

In zdi se, da je najmočnejši tabu usmerjen proti tistim potokom naravnega užitka, s katerimi smo vsi rojeni; želja po dotiku, želja po dotiku, želja po občutku čutnega užitka lastnega telesa, topljenje in raztapljanje v drugem, ki svobodno izraža našo spolnost.

Naša spolnost je bolj kot kateri koli drug izraz naše energije zatirana in obrnjena navznoter z našim pogojevanjem. Naše telo se nauči reči ne temu toku, um pa nadzoruje, zatira in uničuje največji naravni dar, ki nam ga je dal obstoj.

Kaj je Ripple?

Valovanje je eden od razlogov za nastanek živih organizmov. Načelo energijskega polnjenja in sproščanja, ki ga je Wilhelm Reich imenoval formula orgazma, je tista energična "črpalka", ki omogoča življenju, da se znova in znova ustvarja. Naravni pojav bioelektričnega ali bioenergetskega pulziranja lahko opazimo na vseh ravneh biološke organizacije, tako v celicah, telesnih sistemih in organih kot po celem telesu, na primeru spolnih in čustvenih reakcij.

Temeljna lastnost delujočih sil materiala, pa tudi energijskega sveta, je polarnost, ki je sestavljena iz dveh sil, pozitivne in negativne. Naš fizični obstoj in seveda enako velja za celotno vesolje je odvisen od kompleksnega medsebojnega delovanja teh dveh nasprotnih in hkrati medsebojno podpirajočih se sil.

Valovanje je gibanje med temi stebri; je nihanje z enega vidika na drugega in nazaj v cikličnem, ritmičnem gibanju. Najenostavnejše pulziranje v anorganskem svetu lahko opazimo v kroženju planetov okoli sonca in lun okoli planetov. Kot odraz tega planetarnega gibanja lahko opazujemo vsakoletno ponavljajoče se cikle letnih časov, spremembo dneva in noči ter ritmično plimovanje in plimovanje svetovnih oceanov.

V organskem svetu je pulziranje temeljni pojav, ki je temelj za fizično in energijsko delovanje živih organizmov. Vsaka od mikroskopskih celic utripa, ko od zunaj vsesa hrano in iz sebe vrže odpadke. Amebe (enocelični organizmi) se krčijo in širijo v konstantnem ritmu, plazma ali tekoča vsebina celice pa teče, utripajoče, znotraj celice.

Naš srčni utrip, ki pošilja kri, da utripa po naših žilah, je pulziranje, katerega prisotnost lahko občutimo v vsakem trenutku, če ga želimo dovolj močno opaziti.

Verjetno najjasnejše pulziranje v telesu, ki se ga lahko zavedamo, je dihanje in prav s tem pulziranjem delamo neposredno v Pulsih. Dihanje vstopa in zapušča telo, te ritmične oblike navznoter-navzven, krčenje-širjenje pa so osnova pulziranja vitalne sile v telesu.

Dihanje je povezava med fizičnim telesom in energijskim ali čustvenim telesom, zato bo globoko dihanje spodbudilo telesne občutke in čustva ter lahko povzroči energijsko sprostitev, izraženo tako fizično kot čustveno.

Energija

Zrak ni edina stvar, ki z utripajočim vdihom priteka v telo in iz njega. Zrak ali bolje rečeno kisik je sestavni del, potreben za vzdrževanje fizičnega telesa in njegove presnove. Bioenergetsko delovanje vseh živih organizmov temelji na nečem drugačnem; življenjska energija ali življenjska sila, ki je nevidna in zato neizmerna. Življenjska energija prosto plava v ozračju in s pomočjo dihanja vstopa v telo in se v njem nabira.

Wilhelm Reich je življenjsko energijo imenoval orgonska energija in to je ista energija, ki je bila na vzhodu že stoletja znana kot "ki" ali "prana". Reich je verjel, da je energija Orgona tista ustvarjalna sila, ki je osnova naše spolnosti, in pravzaprav vse, kar živi in raste v vesolju. Tekočine v zaprtem prostoru organizma ali telesa so posrednik, skozi katerega energija življenjskih tokov. Bioelektrično potuje skozi telesne tekočine.

Krčenje ali širjenje te energije v telesu je tisto, kar ustvarja fizično gibanje, pa tudi subjektivno doživljanje občutkov, kot sta užitek ali tesnoba. Energija hiti v toku, kipi in utripa po telesu; v Reichovem razumevanju je način, na katerega se tok energije premika v zaprtih membranah celic in teles, določa pretežno zaokrožene oblike vseh organskih oblik življenja.

Dihanje valov in polnjenje in sprostitev

Ko se utrip dihanja poglablja, se v telesu nabira naboj energije, ki je v fizičnih omejitvah telesa, in sicer v koži, mišicah, tekočinah in živcih. V človeškem telesu obstaja struktura, ki je bolj podobna cevasti kot kroglasti strukturi z dihanjem kot medijem pulziranja.

Predstavljajte si votlo cev, ki se začne z odprtjem ust in grla in se nadaljuje vse do dna telesa. Pri vdihavanju dih potegne v telo, v to votlo cev, predvsem zaradi nihanja diafragme navzdol; posledično odpiranje ali širjenje celotne muskulature, od ust do spodnjega dela trebuha, medenice in genitalij, omogoča celotnemu telesu, da absorbira prihajajoči dih in vitalno energijo.

To je utripajoč utrip sape navznoter. Na vrhuncu navdiha je smer obrnjena in ko diafragma niha navzgor, se zrak izloči iz telesa. Hkrati se muskulatura celotnega trupa ob sproščanju diha nežno zapre. To je zunanji udarec utripanja diha.

Vsak vdih je majhno dejanje energije, vsak izdih je majhno dejanje sproščanja energije. Ta naboj lahko občutimo kot mravljinčenje ali kapljice energije, ki se širijo na različne dele telesa, občutek sitosti in kot znatno povečanje stopnje vzburjenosti na splošno. Koža lahko zardeva, postane rdečkasta, telo se lahko rahlo povesi, gibi pa postanejo širši.

Spolno vzburjeni spolovila nam dajejo zelo jasen primer, kaj je bioelektrični naboj. Naboj energije ustvarja tudi določeno napetost v telesu; energija v notranjosti se nagiba k širjenju izven telesa in močnejši kot sta naboj in razburjenje, močnejša je napetost. Pristojbina ustvarja možnost sproščanja.

Na vrhuncu energijskega naboja in napetosti telo išče način, kako sprostiti energijo, ki jo vsebuje; energija se razlije iz njenih meja in spontano in krčevito priteče v orgazem.

Reich je trdil, da je spolni orgazem naraven, biološki način, na katerega se telo zateče, da neodvisno uravnava notranjo raven energije. Sproščanje energije skozi orgazem vodi v sproščanje odvečne energije in s tem v napetost, zaradi česar je telo v stanju sprostitve.

Pomembno bo ponoviti, da so lastnosti sproščanja energije, o katerih govorimo, spontanost, neprostovoljnost in svoboda zavestnega nadzora. Spolni orgazem ni nekaj, kar je treba storiti, ampak nekaj, čemur se morate prepustiti, da se mu to dovoli.

Formula Raikhov orgazem

Wilhelma Reicha je navdušilo energijsko polnjenje in praznjenje, ki poteka v telesu, in ugotovil, da je bil ta naravni proces moten pri večini njegovih pacientov. Reichovi nevrotični bolniki so se skoraj vedno pritoževali nad nekakšno spolno disfunkcijo in ugotovil je, da so bili tudi ti bolniki vedno čustveno blokirani. Izgubili so sposobnost, da se spontano in brez upora predajo občutkom ali čustvom.

Med zdravljenjem so bolniki, ko so s pomočjo dihanja dosegli stanje visokega energijskega naboja, vedno sproščali energijo v obliki močnega čustvenega ali fizičnega izliva energije. Po nekaj mesecih te terapije, usmerjene v sproščanje, so bolniki opazili znatno izboljšanje sposobnosti predajanja in uživanja v spolnem življenju. Postopoma je postalo jasno, da tako spolno kot čustveno izražanje (in zatiranje) delujeta na istem energijskem principu.

To načelo, ki ga je odkril Reich, se je imenovalo Formula orgazma: Naboj (Napetost) => Napetost (Naboj) => Sprostitev => Sprostitev. Ta ritmična štirifazna formula opisuje naravno, biološko samoregulacijo ravni energije v telesu. Med vsakodnevnimi aktivnostmi povečamo energijo v telesu. Med spolno aktivnostjo sproščanje povzroči "bioelektrična" nasičenost, ki sprošča energijo zaradi nehotenih mišičnih kontrakcij. Tako se odvečna energija sprosti.

Poglejmo si formulo orgazma glede na to, kaj se energijsko dogaja v telesu med ljubljenjem. Spolni naboj ali vzburjenost se lahko čuti na mnogih mestih po telesu, vendar se postopoma osredotoča na genitalije, ko je naboj visok. Z penetracijo genitalij, celotnim stikom s telesom, gibanjem in poglobljenim pulziranjem diha se naboj še poveča, zaradi česar pride do napetosti, povezane z vzburjenostjo.

V trenutku pred orgazmom postanejo gibi telesa neprostovoljni. Z nastopom orgazma mišice genitalij in celotnega telesa doživijo vrsto nehotenih krčev, ki sprožijo sproščanje bioelektrične energije. Ko se sprosti, se naboj, ki je bil osredotočen na genitalije, razširi nazaj po telesu in na njegovo obrobje ter ustvari subtilne valove prijetnih občutkov po telesu. To je faza sprostitve formule orgazma.

Formula orgazma velja za občutke in čustveno sprostitev. Če oseba blokira ali zatre čustvo, se energija tega čustva shrani v mišicah v obliki napetosti. S povečanjem naboja energije z dihanjem (kot to počnemo med sejo) bomo kot učinek povečali napetost, saj se morajo mišice še bolj naprezati, da ohranijo blok. (S tako veliko napetostjo lahko z lahkoto ročno delamo mišice.)

Ko naboj (in energija za čustvom) postanejo premočni, da jih mišice zadržijo, se energija spontano sprosti v obliki čustvenega izbruha, ki lahko vključuje gibe telesa, zvoke in občutke. Zaradi energijskega sproščanja lahko muskulatura (ki ni več napeta in ne drži bloka) v stanje sproščenosti, ki se običajno doživlja kot prijetno.

Par Bolečina / Užitek

Med neoviranim jokom in jokanjem ali glasnim smehom je celotno telo v stanju pulziranja. Ko se človek nauči blokirati jok, ki je izraz čustvene bolečine ali smeha, izraz veselja in užitka, se utripanje telesa zmanjša in občutek otrpne.

Na primer, ko otrok doživi čustveno bolečino, za katero meni, da je preveč za prenašanje, jo bo poskušal ne čutiti. Z blokiranjem joka se otrok loči od doživljanja bolečine. Dihanje postane manj globoko, občutki in utripanje se zmanjšajo, gibanje se skoraj ustavi in vsa energija se stisne, ko nastopi odrevenelost. Blokiranje bolečine je enako blokiranju joka, kajti če si človek dovoli jokati, si lahko privošči občutek žalosti, žalosti, bolečine.

Tako v jezi kot v strahu je energija usmerjena: jeza je usmerjena navzven, strah pa navznoter. Med blokiranjem bolečine se zmanjšata tako zunanji kot notranji utrip, celo telo pa se čedalje manj počuti in postaja vse bolj neumno.

Priporočena: