2024 Avtor: Harry Day | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2023-12-17 15:53
Kdaj je čas za obisk terapevta? Ko človek začuti, da je zašel v slepo ulico. Ob vsem številu samoizobraževalnih materialov nekateri od nas potrebujejo oprijemljivega vodnika iz džungle psihičnih gomil. Ta vodič si prizadeva najti v terapiji.
Zakaj se zgodi, da terapija ne deluje ali prinaša začasne rezultate? Dober graditelj ve, da če je stavba zgrajena na šibkih temeljih, ne bo dolgo stala, ne glede na to, koliko jo v notranjosti premažete z ometom. Enako je s terapijo: včasih človek potrebuje zaščitni ali prilagoditveni mehanizem, da pride v stanje duha, v katerem je mogoče postaviti temelje. Sposobnost, da stranki razložite takšne mehanizme, kot je sledilni papir na ranjenem umu - vključno s pozitivno osredotočenostjo, seznamom hvaležnosti, pregledom telesnih občutkov - in njihova razlika od globokega notranjega dela je zanesljiv znak poklicnega terapevta.
Ena od napak, ki vodi do izgube časa, duševnih in intelektualnih virov, je poskušati pacienta prisiliti, da skoči čez kanjon, ko niti ne vidi začetka pečine. Ne gre za omejen čas, ki je na voljo pacientu zaradi finančnih sredstev. Pogosteje, kot je sprejemljivo, je terapevt v stanju navidezne »objektivnosti«, ki je pravzaprav nekakšen amalgam njegovih poklicnih in življenjskih izkušenj, podkrepljen s potrebo, da ostane abstrahiran.
Bolniki, ki opuščajo terapijo, se pogosto pritožujejo, da takoj, ko vstopijo v terapevtsko ordinacijo, takoj naletijo na to »objektivno, obsojajočo osebo, ki hrani odgovore na vsa vprašanja«. Terapevtovo pomanjkanje človečnosti lahko primerjamo s pomanjkanjem lepila, ki drži opeke skupaj v sveže zgrajeni stavbi.
Kot se dogaja pri mnogih velikih idejah v naši kulturi, nam zlata sredina ali ravnovesje včasih ni znano. Če nam rečejo, da mora psihoterapevt izhajati iz pozicije objektivnosti, potem je konec vpletenosti naših lastnih čustev v proces terapije. Tak odnos je bolj uničujoč kot zdravilni: do zdravljenja lahko pride le ob inteligentni interakciji izgubljenega in vodnika. Da bi izgubljenega popotnika pripeljal na svetlobo, mora vodnik najprej razumeti, kje je, in ga najti sam!
Česa se izgubljena oseba najbolj boji? Tako je: da bo v svojih potepanjih vedno sam, brez družbe. Da nima kam kričati, ker nihče ne bo slišal; in da bi moral priti ven z lastnimi rokami. Zato, ko oseba, ki doživlja globoko depresijo, sreča psihoterapevta, ki mu takoj pove, da je depresija nezdrava in napačna ter da je treba takšno stanje spremeniti, se bolnik sooči s situacijo, v kateri je še vedno sam.
Večina nas se obrne na psihologe in terapevte iz razloga, ker sami ne najdemo izhoda. Še vedno v tem stanju osamljenosti tudi v prisotnosti terapevta se samo potrjujemo v svoji napaki. Kaj moram storiti, če čutim občutek in mi dajo vedeti, da je občutek napačen? Začenjam čutiti, da je z mano nekaj narobe. Pridem in psihologu rečem: "Nekaj je narobe z mano." Psiholog hiti obravnavati to "ne tako", čeprav je v resnici vse tako, in trhla podlaga, na katero je treba obrniti razsvetljeni pogled, je globok občutek bolnikove napačnosti in nesprejemljivosti njegovih čustev. Če morate nekam poslati ekipo delavcev, potem samo tja.
Prvi korak, ki ga mora psihoterapevt narediti, da resnično olajša bolnikovo stanje in zagotovi nadaljnje ozdravitev, je pogled na svet s stališča bolnika
Pri terapiji, ki temelji na zavesti, temu procesu rečemo zavestno sprejemanje bolnikove zavesti. Samo s pogledom na svet s stališča pacienta lahko ugotovimo, kaj je povzročilo ta odnos do realnosti.
Prepoznavanje ustreznosti pacientovih čustev je drugi korak. Nekateri na psihoterapevtskem področju poskušamo gledati na življenje pacientov kot na film: brez nepotrebnega vpletanja, ker se bojimo, da bi vpletenost a) kršila terapevtovo objektivnost (ki smo jo sami izumili in postavili v ospredje in na katero se zanašamo pri odločanju) še bolj kot na intuiciji, ki je nujno potrebna v procesu terapije), in b) bo vplivalo na naše lastno duševno stanje (glede na to, da si jemljemo težave drugih pri srcu, si je prislužilo sloves absolutnega "ne" na področju odnosov med ljudmi).
Če se obrnem na drugo skrb, naj vas opozorim na dejstvo, da sta nezavedno vzeti bolečino nekoga drugega k srcu in zavestno gledati na resničnost z vidika opazovalca, nameščenega v pacientu, dve različni stvari. To sta dve različni stanji, dve različni občutki energijskih valov! Glede na to, da se je danes najpogostejša metoda spoprijemanja z bolečino upirati, ni presenetljivo, da se bojimo »nepovabljenih« občutkov in čustev. Še posebej, če se jim je mogoče izogniti.
Potovanje skozi stališča je zabavna tehnika. Pomaga tudi zunaj pisarne, pri komunikaciji z družino in sodelavci. Igralci, ki se lahko navadijo na vlogo, se dobro zavedajo, da lahko le, če prevzamejo del zavesti svojega lika, lahko v njegovem imenu delujejo realno. Ravno to se moramo naučiti narediti več v terapiji!
Razumevanje resničnosti, v kateri pacient živi »od znotraj«, in prepoznavanje te realnosti kot obstoječe in sedanjosti je izhodišče za izvajanje temeljne psihoterapije. Tudi če je število sej omejeno.
Lilia Cardenas, transpersonalni psiholog, psihoterapevt
Priporočena:
7 Smrtnih Grehov S Stališča Psihologa
V krščanstvu obstaja 7 glavnih, smrtnih grehov (ali strasti) - glavnih pomanjkljivosti osebe. Beseda "smrtnik" je razlagana tako, da je po resnosti najresnejši porok, ki pomeni izgubo odrešenja duše brez kesanja! Prisotnost glavnega poroka v življenju vodi v zagrešenje hudih, neoprostivih grehov, ki izkrivljajo Božji načrt za človeka, ga odtujijo od Boga in Božje milosti.
Bolezen Kot Pot Do Sreče. Potovanje V Bolnišnico In Iz Nje
Zboleti ni zdravo. Boli, boli, neprijetno je. Je nemočen, razdražljiv. To zahteva veliko truda, drago je za telo, stane denar, uniči načrte, vso družino spravi v pripravljenost. In vendar se nekega dne znajdemo tukaj - v bolezni in v bolnišnici.
Prepis Seminarja S. Gilligen In R. Dilts Herojevo Potovanje
RD: Ko bomo začeli razvijati celotno strukturo tega potovanja, bomo začeli z delom Josepha Campbella. Campbell je ameriški mitolog, ki je skozi leta preučeval različne legende in mite, ki vključujejo moške in ženske iz različnih kultur. Campbell je opazil, da je v vseh teh zgodbah in primerih določena "
Vadite "Potovanje V Notranjo Luč"
Predlagam, da delam s temo sreče v metafori notranje svetlobe … Predlagam, da poskusim vizualizacijo z risbo vsake stopnje (lahko jih naredite zaporedno, v enem dnevu; lahko greste po stopnjah, v fazah, na različni dnevi). V ozadju lahko vklopite prijetno tiho glasbo.
Kaj Je Uspeh S Stališča Psihologije
O uspehu pogosto govorimo, ko pomislimo na poklicne dosežke, karierno rast in finance. Dandanes družabna omrežja tvorijo živčno stanje na območju zunanjega uspeha (vse uspešnejše od mene - nekdo ima boljši avto, nekdo večjo hišo itd.), In o tem se začnemo zadržati.
