Soodvisnost Vs. Soodvisnost

Video: Soodvisnost Vs. Soodvisnost

Video: Soodvisnost Vs. Soodvisnost
Video: Что за новости?! QR-КОД. КРОВАВЫЕ ОЛИГАРХИ. ТАРАНИМ СУДЫ 2024, April
Soodvisnost Vs. Soodvisnost
Soodvisnost Vs. Soodvisnost
Anonim

Soodvisnost in soodvisnost. Dva izraza in radikalno različna pomenska vsebina, čeprav je v obeh primerih beseda »zasvojenost« osnova besede, ki se ji je v odnosih pogosto priporočljivo izogibati. Poglejmo, ali je to res in katera od možnosti zasvojenosti bo bolj pozitivno vplivala na osebnost in odnose osebe.

Prvi mandat, soodvisnost, je nastala za opis vedenja ljudi, katerih družinski član ima nekakšno odvisnost (kemično ali vedenjsko). Taki ljudje so ponavadi stalni spremljevalci in reševalci odvisnikov, ne odhajajo, tudi če razmere ogrožajo njihovo zdravje, celo življenje pa je tako rekoč podrejeno življenju odvisnika.

Če gledamo na ta pojav širše, potem odvisnost enega udeleženca ni predpogoj za nastanek soodvisnosti. Lahko se kaže v odnosih med starši in otroki, družinskimi člani, partnerji, celo prijatelji. Odsotnost osebnih meja se lahko šteje za marker soodvisnosti: v njej ni "jaz", samo "mi" (in zdi se, da ta "mi" ne daje moči, ampak jih, nasprotno, izriše), ni jasno, kaj si želi vsak od udeležencev, fokus pa je tako rekoč ves čas prestavljen na drugega.

Ti odnosi so običajno zelo čustveni in dramatični. Intime je v njih malo, a se le redko zlomijo, kajti za odločitev morate čutiti sebe in svoje potrebe, v takem odnosu pa je to izjemno težko.

Potem se je morda vredno izogniti kakršni koli odvisnosti od partnerja, saj to prinaša le trpljenje? Ta pristop je druga stran istega kovanca. Poleg tega se v vsakem odnosu nekako pojavi določena stopnja zasvojenosti, saj vanje stopimo, če imamo potrebo, ki je ne moremo zadovoljiti sami. To pomeni, da smo samodejno odvisni od tega, kdo nam pomaga, da jo zadovoljimo.

Lahko se šteje za zdravo vrsto odvisnosti soodvisnostkjer ima vsak od udeležencev svoje potrebe, želje, meje in vire, ki jih je mogoče deliti s partnerjem. Tu ni "reševalcev", lahko pa dobite pomoč, ki jo prosite. Tu je pozornost vsakega od udeležencev usmerjena predvsem vase in na odgovornost, ki jo nosim za gradnjo odnosov. Tu je "mi" več kot le vsota dveh "jaz". Pomembna razlika bo tudi tolažba udeležencev: če je v soodvisnosti veliko bolečih izkušenj, veliko bolečine in nelagodja, imajo udeleženci v soodvisnosti več sredstev in se počutijo varnejše.

Ali to pomeni, da soodvisnost ni neprijetnih izkušenj? Seveda ne, so sestavni del našega notranjega življenja. V konstruktivnejših odnosih pa se nasprotja rešujejo z neposredno razpravo o občutkih in skupnim iskanjem rešitev, ko tako kot pri soodvisnosti pride do zatiranja čustev, izogibanja konfliktom ali ostrih izbruhov občutkov brez nadaljnjih korakov za izboljšanje situacije.

To pomeni, da se izkaže, da soodvisnost nastane tam, kjer se zabrišejo meje vsakega od udeležencev v odnosu, nejasnost potreb, ki jih želimo zadovoljiti v teh odnosih, in načini interakcije. Vsak odnos je do neke mere odvisen, pomembnejše merilo pa bo ravno občutek udobja in varnosti za vsakega udeleženca tega odnosa. Poleg tega bo v nekaterih primerih soodvisnost začasna stopnja v soodvisnem odnosu (na primer, ko je eden od partnerjev bolan in potrebuje oskrbo). Hkrati je lahko partner vesel, da ima možnost skrbeti za drugega, saj ve, da mu bo v drugi situaciji zagotovljena enaka pomoč.

In to je verjetno najpomembnejša razlika med soodvisnostjo in soodvisnostjo. V prvem se eden od partnerjev sploh ne more zanašati na drugega in ne more živeti drug brez drugega, v drugem pa sta si partnerja v oporo v situacijah, ko bi se lahko spopadli sami, vendar je veliko lažje naredi to s partnerjem.

Priporočena: