2024 Avtor: Harry Day | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2023-12-17 15:53
Posamezna samoodločba osebe o svojem položaju v sistemu meritev, moškega in ženskega, moškega in ženskega, odraža njegovo spolno identiteto. Spolna identiteta je pojav na več ravneh. Temelji na biološki podlagi, ki je postavljena v času spočetja in določa spolne anatomske, morfološke in fiziološke značilnosti. Po rojstvu se nanj gradijo družbeni, psihološki in kulturni vplivi. Ker pa spol po J. Moneyju in R. Stollerju sprva nima duševne zastopanosti, je proces identifikacije spola izključno postnatalni in je v večji meri odvisen od družbeno-psiholoških dejavnikov [3, 4].
Po predpostavki R. Stollerja se spolna identiteta oblikuje okoli jedra, ki ga položi eno ali dve leti starosti in določa osnovni zavestni in nezavedni občutek sebe kot moškega ali ženske skozi vse nadaljnje življenje. Poleg tega starost nastanka jedrske spolne identitete izključuje vpliv kastracijske tesnobe ali zavisti na penisu kot temeljnega procesa obdobja edipovskega spopada. J. Money je opozoril, da se spolna identiteta v predgovornem obdobju razvoja razlikuje. M. Mahler in sodelavci so predlagali, da ponos fantov v penisu in telesni narcizem deklet izvirajo iz analne faze [2].
Med dejavniki, ki določajo jedrsko spolno identiteto, je R. Stoller izpostavil strukturo genitalij ob rojstvu, ki služi kot podlaga za predpisovanje enega ali drugega spola dojenčku in vpliva na oblikovanje njegovega primitivnega telesnega ega in občutka samozavesti, kot pa tudi zavestne in nezavedne interakcije v matrici mati-dojenček. Slednje so posledica nezavednih pričakovanj matere glede spola otroka, posebnosti njene osebne spolne identitete, obsega libidinalne in frustracijske obremenitve v diadi mati-otrok, pa tudi narave odnosa matere do otroka oče.
Tako sta vodilna dejavnika pri oblikovanju jedra spolne identitete zgodnje telesne izkušnje in nezavedna komunikacija z mamo oziroma bolje rečeno vpliv nezavedne matere na nediferencirano psihosomatsko matrico dojenčka.
J. McDougall meni, da je materino nezavedno najzgodnejša zunanja resničnost otroka. Strukturirajo jo lastne otroške izkušnje in zaznave ter odnos z otrokovim očetom. To skupaj določa naravo materinega ravnanja z otrokovimi genitalijami in spodbuja razvoj njegovega telesnega ega, jaza in spolne identitete v smeri sinteze ali konflikta [1].
Po mnenju J. McDougalla v procesu zgodnje diferenciacije otrokove psihosomatske matrice igrajo pomembno vlogo fantazije matere o penisu, ki se na otroka nekako prenašajo z barvo čustvene in otipne interakcije z njegovimi spolovili, ne glede na spolu. Libidno nabito, narcistično povečuje podobo penisa v teh fantazijah "vlaga" v dojenčka ne le zadovoljive objektne odnose z moškimi, ampak tudi zadovoljstvo z lastno spolno identiteto in telesno realnostjo matere. Če je v materinem nezavednem penis brez libidinalne obremenitve, lahko psihična predstavitev materinega spola postane prikaz brezmejne praznine, sam penis pa prikaz nečesa idealiziranega, nedostopnega za željo in identifikacijo, ali močan uničujoč in strašljiv delni predmet.
S tem v mislih si bom dovolil domnevati, da je dojenček že v simbiotični fazi razvoja že vključen v nezavedne trikotne odnose, prototipi delno specifičnih spolov pa so prevedeni v njegovo psihosomatsko matriko: vagino in penis ki pripadajo "tretji". Iz te predpostavke izhaja, da morda na ta način v nezavednem otroku, skupaj z dobrimi in slabimi dojkami, nastanejo primitivne podobe penisa in nožnice (libidinalne ali frustrirajoče), ki povzročajo zgodnje izkušnje edipske narave. Poleg tega je ne glede na spol dojenčka duševna biseksualnost med drugim posledica vpliva materinega nezavednega, obremenjenega s objektnimi odnosi.
Predvidevam tudi, da se vzporedno z razvojem podobe lastnega telesa dojenčka v tesni komunikaciji z materjo oblikujejo primitivne predstave o podobi telesa drugega, ki imajo komplementaren ali skladen značaj.
Razvoj otrokove notranje predstave otrokove telesne resničnosti, vključno z njegovo spolno cono, skupaj z idejami / fantazijami o telesni resničnosti matere in očeta kot tretjine, so sestavni sestavni deli in znanilci splošne utrditve lastnega jaz in podobe drugih, katerih končna zasnova se dogaja že v obdobju edipovskega spopada.
Če povzamemo zgoraj navedeno, lahko domnevamo:
- Matično nezavedno deluje kot vir prototipov spolno specifičnih delnih predmetov za dojenčkovo nediferencirano psihosomatsko matriko.
- Razvoj telesnega ega v nezavednem otroku srečuje prototipe teh spolno specifičnih delnih predmetov in jih vključuje v telesno realnost.
- Narava bodočega zadovoljstva s svojo telesno resničnostjo je določena s stopnjo libidinalne ali anti-libidinalne obremenitve spolno specifičnih delnih predmetov v nezavedni materi.
- Dojenčkove miselne predstave o njegovem lastnem telesu se razvijajo skupaj s predstavitvami materinega telesa in vključevanjem njenih fantazij o očetovem telesu, ki so komplementarne ali skladne z otrokovo telesno resničnostjo.
- Jedro spolne identitete je oblikovano na podlagi fantazij o združljivosti lastnega telesa s telesom drugega (matere ali očeta).
Seveda so poskusi dojemanja najzgodnejše, predbesedne, psihične resničnosti večinoma špekulativni. Toda psihoanalitično razumevanje primarnih procesov identifikacije spolov je potrebno za oblikovanje popolnejše slike o edipovskem obdobju, ki je pomembno za oblikovanje identitete. Poskušal sem opozoriti na spolne vidike prtljage, s katerimi otrokovo nezavedno vstopi v edipalno obdobje, v upanju, da bodo rezultat razprave bolj pravilne in razumne formulacije.
Literatura:
- McDougall J. Teatri telesa: Psihoanalitični pristop k zdravljenju psihosomatskih motenj. - M.: Kogito-Center, 2013.- 215 str.
- Mahler M., Pine F., Bergman A. Psihološko rojstvo človeškega dojenčka: Simbioza in individuacija. - M.: Kogito-Center, 2011.- 413 str.
- Money J., Tucker P. Spolni podpisi o tem, kako biti moški ali ženska. - London: ABACUS, 1977.- 189 str.
- Stoller R. Spol in spol: razvoj moškosti in ženskosti. Način dostopa:
Priporočena:
O STARŠEVSKIH MUČENJIH, IZGUBI IDENTITETE, ČLOVEŠKEGA DOSTOJANSTVA IN PRAKSE PSIHOLOGA
Ko sem bil najstnik, so bili starši ene od mojih prijateljic izjemno kategorični do nje same, njenega prostega časa, prijateljev, njenih želja, ki so pogosto kazali hudo togost. Vedno se mi je zdelo, da tej navzven uspešni družini primanjkuje srčnosti, topline, odpuščanja, razumevanja, sposobnosti razumevanja drugih ljudi in sebe.
Predpostavke Dobro Verjeti
Pomen predpostavk ni v tem, da so resnične (se pravi, da natančno opisujejo objektivno resničnost), ampak da je v njih koristno verjeti, da bi v NLP najučinkoviteje opravljali določene naloge. Alder G., Heather B. NLP. "Uvodni tečaj. Celoten praktični vodnik"
Spolne Fantazije, Spolne Igre, Spolne Perverzije
Najpogosteje se spolne fantazije razumejo kot spolne misli nerealne vsebine. Ali nekaj, kar še ni bilo v resničnih izkušnjah, vendar misli o tem vznemirjajo in obstaja občutek, da bi vam v resnici morda bilo všeč (kar ni dejstvo). V tej definiciji se skriva odgovor na vprašanje - ali si je treba nenehno prizadevati za uresničitev svojih fantazij.
Androginija Je Neznani Vidik Spolne Identitete
V psihološki znanosti se razmerje med moškim in žensko v psihološkem portretu osebe obravnava na različne načine. Moškost - pogum in ženskosti - ženskost, je v nasprotju in razumljena bodisi eno ali drugo. Čeprav sta biološko samo dva članka, obstaja veliko več psiholoških razlik v spolni identiteti.
Očetovska Sfera Osebnosti: Stopnje In Značilnosti Oblikovanja
Oblikovanje očetovske sfere osebnosti se začne v zgodnji mladosti in vključuje prehod naslednjih stopenj: Oblikovanje matrike očetovskega odnosa. To se zgodi v procesu interakcije s starši. Oblikovanje samopodobe očeta. Ta stopnja se aktualizira, ko moški izve za nosečnost svoje žene (dekleta).
