2024 Avtor: Harry Day | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2023-12-17 15:53
Psihopatija je zastarelo ime za osebnostno motnjo.
Psihopatije so lahko zelo različne: psihastenoidne, shizoidne, paranoične, histerične, eksplozivne, narcistične itd.
Za psihopatijo je značilno (triada Gannushkin-Kerbikov):
1. celota (osebnostna napaka psihopata se kaže na skoraj vseh področjih njegovega življenja: v njegovem poklicu, v njegovem osebnem življenju); 2. stabilnost skozi čas (za razliko od nevroze, ki je začasna motnja, osebnostna napaka se ne zdravi, lahko jo nadomestimo le z optimalnimi pogoji in psihoterapijo); 3. neprilagojenost (človek ima težave pri izboljšanju svojega življenja: njegovi odnosi se poslabšajo, pogosto menja službo, morda ne razume, kaj hoče, kako komunicirati z ljudmi, kar pogosto vodi do nesocialnih dejanj ali odtujenosti).
Psihopati imajo odvisno osebnostno strukturo in nizek prag frustracije (toleranca negativnih čustev, stres), zato pogosto zlorabljajo alkohol in droge za lajšanje stresa. Čeprav so psihopati-hipohondri, nasprotno, pogosto lahko ljubitelji zdravega načina življenja.
Tudi kontinuum prizadetosti psihopatov je drugačen: do blage okvare, s katero normalno delujejo, do stopnje kriminalca, disocialne osebnosti, puščavnika in nedruštvene osebe, pogostega pacienta psihiatrične bolnišnice.
V življenju se pogosto srečujemo s psihopati, ki niso odkrito disocialen, a vseeno nekako vgrajen v družbo, preprosto zaradi posebnosti njihove osebnosti, so odnosi z njimi konfliktni.
Članek se bo osredotočil na takšne psihopate, regionalne, na pomanjkljivost katerih je v marsičem vplivala destruktivna vzgoja: pomanjkanje osnovnega občutka varnosti, kršitev navezanosti, življenje v načinu "boj / beg / zamrznitev". Ti pogoji nekoliko izkrivljajo podobo psihopatovega sveta: okolje se obravnava kot sovražno, tudi če ni, svet deluje nevarno, psihopatovo telo je vedno napeto, mobilizirano, da odbije grožnjo, pomanjkanje ljubezni v odnosih se kompenzira zaradi alkohola, hrane, dela in drugih odvisnosti, izbruhov agresije, nezvestobe …
V interakciji z družbo psiholog projicira svoj model odnosa s starši, predvsem z mamo. Psihopata vse življenje simbolični materi nekaj dokazuje ali pa je v sovraštvu z njo. Psihopat, ki se dokazuje, je perfekcionistični narcis, ki ima pogosto antisocialne odnose in negativizem do avtoritet.
Če pogledate v jedro psihopatove osebnosti, lahko vidite travmatiziranega otroka, ki potrebuje ljubezen, sprejemanje in nenehno potrditev svojih zaslug. Dejanja okolja, ki jih psihopati obravnavajo kot nenaklonjenost, zavračanje, zatiranje, krivice, so sprožilci, ki povzročajo jezo, izbruhe agresije, aktiviranje primitivnih obrambnih mehanizmov.
Če psihopat živi v okolju, v katerem obstaja nekaj stabilnosti in varnosti, sprejetosti, je pogosto kompenziran, uničujoče manifestacije na njegovi strani pa postajajo manjše, zlasti s starostjo.
Če pa je okolje stresno, potem psihopat ne bo mogel kompenzirati in bo nenehno deloval na primitivni ravni (pokazal agresijo, razvrednotil, manipuliral, se poškodoval, popil, povzročil druge težave sebi in drugim).
Ker je psihopat po duši otrok, potrebuje zdravo odraslo osebo v bližini, da bi s svojim zgledom »odrasel« psihopata na zrelo raven. Toda iskanje takšnega partnerja je zelo težko. To bi moral biti zanj zelo ljubeč in zanj stabilen partner.
Pogosteje psihopat najde istega psihopata, še bolj pa gre v uničenje.
Pri družinski terapiji pogosto vidim par, pri katerem imata oba osebnostne motnje, zelo težko se razumeta in sprejmeta, kerpogovarjajo se z vidika dveh sebičnih otrok, se zrcalijo, izzovejo izbruhe in pretepe.
Hkrati vidim, kako se psihopata začne spreminjati z zrelejšim partnerjem.
Pogosto, ko se žena pritožuje, da je njen mož psihopata (in obratno), sama nezavedno izzove bes in nasilje z njegove strani.
Primer iz življenja. Žena prosi svojega moža, naj popravi stikalo. Ko začne ugotavljati, jo vpraša: "Ste prepričani, da zmorete?"
Takšen dvom je dovolj, da pri psihopatu izbruhne jeza, tako da je opustil začeto in to poslal v treh črkah. Žena pa pri tem ne obupa: "No, začelo se je! Vedno ste tako neuravnoteženi, da sploh ne morete reči nič …".
Žena lahko to frazo izgovori z rahlim posmehom, razvrednotenjem. To vedenje lahko zlahka sproži nadaljnjo fizično zlorabo.
Ali drug primer. Mož ni v redu in noče nadaljevati pogovora, žena pa vztraja pri iskanju razmerja, sebe in moža postopoma vse bolj navija. Posledično ji mož dvigne roko ali pa jo s poznejšim maščevanjem ustno poniža (napije se, preživi čas v družbi drugih žensk). To je zato, ker niti psihopatov partner, še manj pa on sam, nima alternativnih strategij vedenja v takšni situaciji.
Seveda ni izgovora za fizično zlorabo. Toda včasih je čustveno lahko veliko bolj boleče. In v večini primerov se je nasilju mogoče izogniti s spremembo načina dojemanja in odziva.
Pogosteje se psihopata zateče k psihološkemu nasilju, manipulaciji. Uničujoči so, če drugi vse prevzame na lastne stroške. Toda že dejstvo, da je drugi v zlitju s psihopatom in ne more ločiti svojih čustev od svojih, abstraktno od njegovih sporočil, že govori o tem, da je treba razviti lastne vedenjske mehanizme.
Komunikacija s psihopatom je lahko konstruktivna le, če je sogovornik nad situacijo, v vlogi opazovalca in ne vpletenega udeleženca, ko na psihopata gleda kot na produkt otroštva, okolja. Samo v tem stanju ločenosti lahko sogovornik ohrani treznost razuma in čustveno umirjenost ter racionalno gradi lastno vedenje.
Nikomur ni treba živeti s psihopatom. Resnica pa je, da mnogi živijo z njimi in ni vedno psihopata neka grozna pošast. Pogosto je to tudi finančno uspešna oseba s svojimi zaslugami.
Psihoterapija je nekaj, kar lahko olajša življenje psihopata samega in pomaga njegovim bližnjim pri vzpostavljanju produktivne interakcije z njim.
Priporočena:
Zakaj Ne Bi Smeli Gnezditi S Psihopatom. Znaki čustvenega Psihopata
Naš odnos z drugimi je močno odvisen od tega, s kom se obkrožamo. Z ljubečim moškim ženska cveti kot roža, srečna je, vesela, na obrazu je mir, na ustnicah miren nasmeh, v očeh zaupanje. Z zlom - se spremeni v kaktus ali se popolnoma posuši.
Kako Komunicirati Z Ljudmi, Ki Jim Ne Gre Dobro
Življenjske stiske imajo temperament. Vsaj morali bi - o tem poročajo številne religije in ideologije. Menijo, da se človek, ki ima določene težave, razvije, prejme potrebno znanje in postane "boljši". Vendar pa obstajajo ljudje, ki se osredotočajo na svoje izkušnje:
Družinske Drame V Nas Ali Kako Komunicirati Z Notranjim Otrokom
Pred kratkim sem možu povedala o konceptu Notranjega otroka. Rekel sem, da se lahko po zaslugi Notranjega otroka veselimo, ustvarjamo, ustvarjamo. To je tisti, ki nas oživi in nam da barve življenja. Po poslušanju je postavil zelo zanimiva vprašanja:
Živel Sem V Peklu Otroštvo S Psihopatom
Alena, 36 let: »Pogosto se zbudim iz nočnih mor. Včeraj sem sanjal, da so me nacisti ustrelili. Danes me je v sanjah moški lovil, hotel me je ubiti … Tako me vsakič ubije nekdo. Vračam se v resničnost iz ujetništva Morpheusa ob 3. uri zjutraj v hladnem znoju, čutim, kako strah utripa pri vsakem utripu srca, zasoplost, panika … Grem, preverim, če so vrata in okna zaprta .
Kdo Je Psihopat? Kriteriji Za Psihopata. Razlike Med Psihopatom In Sociopatom
Kaj je najpomembnejše merilo za psihopate? Čisto nobenih občutkov nimajo. Za družbeno življenje je pomembna manifestacija različnih čustev in občutkov, glavnih, ki urejajo naše vedenje v družbi - strah, krivdo in sram. Zaradi dejstva, da psihopati ne čutijo strahu pred nevarnostjo, ne čutijo sramu za svoja dejanja in krivde za svoja dejanja, delajo različne trike, ki so za družbo nesprejemljivi in vredni obsojanja, ne da bi razmišljali o možnih posledicah.
