"Ja, šalil Sem Se!" (o Strupenem Humorju V Odnosih)

"Ja, šalil Sem Se!" (o Strupenem Humorju V Odnosih)
"Ja, šalil Sem Se!" (o Strupenem Humorju V Odnosih)
Anonim

Posmehi, humor, šale, šale … Po eni strani so to nekatere neškodljive stvari, ki lahko v odnos vnesejo svežino, novost in celo užitek in veselje. Po drugi strani pa je vse dobro, če je obojestransko. Ko ta medsebojna igra izmenjave šal prinaša zadovoljstvo obema partnerjema v zvezi in, kar je najpomembneje, da se hkrati počutita udobno.

Obstajajo pa tudi druge situacije, ko je posmeh lahko oblika psihološke zlorabe. Navedel vam bom nekaj primerov iz svoje prakse in opazovanj svojih znancev.

»Nenehno me napada, postavlja nekaj vprašanj, zdi se mi, da se mu moram opravičiti. Ko pa se začnem braniti, odgovarjati na vprašanja, braniti svoje mnenje, vse spremeni v šalo, se začne smejati ali pa preprosto reče: "Ja, šalil sem se!" Od takšnih "šal" je vse v meni močno stisnjeno in čutim napetost. Potem lahko temo prevedemo, vendar se čez nekaj časa vse ponovi."

Ta ženska govori o tem, kako ji moževe šale, njegov smeh, kjer ni smešna, prinašajo nelagodje. Želim pobegniti, da ne slišim neprijetnega, da se ne opravičujem in postanem v položaju žrtve. Da bi vzdržali to napetost, se je treba potruditi in pojavi se občutek jeze in krivice. Jeza v tej situaciji je znak, da so meje kršene. To je zbudilo dejstvo, da humor v teh situacijah ni nekaj, kar združuje in prinaša užitek. Nasprotno, to je ovira za poln in kakovosten stik, ki bi zadovoljil oba partnerja. Tu jasno vidimo, da se iz neškodljive komunikacije s šalami in šalami za eno osebo spremeni v trpljenje in bolečino za drugo, tudi na telesni ravni.

»Z možem sva že dolgo navajena, da med seboj komuniciramo v jeziku humorja, pogosto se šalimo drug o drugem, se lahko dražimo. Včasih so to neškodljivi stavki, včasih pa morate slišati besede in "težje". Tudi jaz ne ostajam dolžan."

Analizirajmo to možnost. Zdelo se je, da so vsi zadovoljni z vsem, to je tako nepisano pravilo v odnosih, da "imamo navado, da se šalimo drug z drugim, tukaj pa ni nič takega." Ljudje smo se prilagodili drug drugemu in morda od tega dobili nekaj užitka. Tudi žaljivke in nekje kletvice ne gredo skozi filter spoštovanja v odnosu.

Nekaterim parom takšna intenzivnost v odnosu prinaša svojo posebno ostrino, navdušenje in celo ohranja strast drug do drugega. Zdi se, da se ob tem medsebojnem streljanju puščic drug na drugega ohranjajo iskreni občutki ljubezni, skrbi, vendar temu ni tako.

Vse to me spominja na nekakšno sado-mazohistično igro, ki jo organizirajo ljudje z nevrotično dispozicijo.

Nevrotični ljudje čutijo notranjo negotovost, ranljivost in manjvrednost. Za obrambo pred partnerjem in svetom nasploh začnejo napadati. Nevrotično vedenje je pogosto v obliki posredne (nezavedne) in verbalne agresije, da bi odvrnili čustveni stres. Izražanje svoje agresije v obliki jeze in jeze ni vedno družbeno sprejemljivo, škoduje odnosom in vodi v konflikt. Humor in posmeh sta odrešitev za lajšanje stresa, lahko pa tudi ponižata in obvladata drugega partnerja. Hkrati pa nevrotik sam verjame, da ravna pravilno in primerno (kot vidimo v prvem primeru: "Ja, šalil sem se!"), Da partnerjevih besed ne jemlje resno, razvrednoti njegove občutke in se obnaša žaljivo.

Tako partnerja postaneta nekakšni »grešni kozli«, posode za lajšanje napetosti, ki nastane v odnosu. Za to napetostjo so globlje nezavedne človeške potrebe, ki niso neposredno izražene, vendar najdejo "rešitev".

Sproščanje napetosti v obliki šal ne more iti brez sledi za odnos. Partnerji izgubijo samozavest, spolna sfera trpi, medsebojno razumevanje in toplina zapustijo odnos, postanejo bolj površni. In vedno bolj se človek oddaljuje od sebe, ne zavedajoč se, da ga ta oblika komunikacije uničuje …

Priporočena: